Dve ključni vprašanji s področja zdravja (2. del)

V prejšnjem članku sem izpostavil dve vprašanji, ki sta oblikovali temelje mojega zdravljenja. Prvo vprašanje je bilo, kaj zdravje sploh je, drugo pa, kako pride do bolezni oziroma do spremembe v telesnem tkivu.

Prvi odgovor mi je odkril globlji vpogled v stanje, v katerem sem se znašel. Drugi, ki si ga bomo ogledali v tem članku, pa je definiral procese oziroma mi pomagal do izbire tehnik in protokolov.

Odgovor na drugo vprašanje: kako pride do spremembe v tkivu

Želel sem odkriti, kaj vse vodi do bolezni. Ne v smislu iskanja dejavnikov tveganja, pač pa me je zanimala celovita slika. Nisem se želel ujeti v zanko, kjer bi se posvetil zgolj prehrani, pesticidom, strupenim hišnim kemikalijam ter podobnim rečem. Če celo uradna znanost ugotavlja, da je devetdeset in več odstotkov bolezni psihičnega izvora, je edino smiselno upoštevati tudi tovrstne vplive.

Bil sem zelo pozoren, da se nisem ujel v statistične podatke. Namreč, tudi če na neko bolezen vpliva določen dejavnik v devetdesetih odstotkih, mi ta številka ne zagotavlja, da tudi jaz sodim v to skupino. Druga stvar pa je, da mnogi mešajo vzrok s povodom. Zato ima lahko več navidezno nepovezanih dejavnikov – ki so v bistvu le povodi ali sprožilci reakcije – isti vzrok. Velja pa tudi obratno: če se sprememba zdravstvena stanja pri večjem številu ljudi odvija na podoben način, še ne pomeni, da gre za isti vzrok.

Razmišljal sem pragmatično. Izhajal sem iz dejstva, da je na telesno tkivo mogoče vplivati z različnih ravni. Če poskrbim za optimalno delovanje na vseh ravneh, se bom prenehal ubadati, ali se ukvarjam z vzrokom, s povodom ali s posledico.

Pet ravni

Ravni, skozi katere se lahko zgodi sprememba v telesnem tkivu, bi lahko razdelili takole:

Prva raven: fizična (fizični procesi)

Sem sodijo tkiva in vse, kar vidimo z očesom. Na tej ravni delujemo fizično: s pritiskom, z masažo, s fizičnim omejevanjem širjenja motnje in podobno. Na primer, ko se urežemo v prst, očistimo rano, jo razkužimo in povijemo.

Za to raven je značilno, da so njeni deli medsebojno jasno ločeni. Kost je povsem ločena, na primer, od mišice in vsak del deluje kot samostojna celota.

Značilno je tudi, da jasno vidimo povzročitelja in spremembo obliko tkiva. Če se po nesreči udarimo s kladivom po prstu, poznamo povzročitelja (kladivo) in fizično spremembo tkiva (otekel pst).

Značilnost te ravni je tudi, da je sprememba hipna.

Druga raven: celična (kemični procesi)

Tu se odvijajo bio-kemični procesi, na katere lahko vplivamo s kemičnimi preparati, s prehranskimi dopolnili, z razstrupljanjem telesa, z izbrano prehrano in podobnim.

Tudi ta raven je še fizična, a so delci že neločljivo povezani in medsebojno sodelujejo.

Še vedno smo v materialnem svetu, zato jasno vidimo povzročitelja (ki, za razliko od prve ravni, ne deluje direktno na spremembo fizične oblike, pač pa skozi vpliv na kemične procese) in tudi končni rezultat oziroma spremembo v tkivu.

Razlika glede na prvo raven je naslednja: tam smo delovali od zunaj na obolelo površino. Na drugi ravni pa delujemo od znotraj in se učinek širi po principu »iz majhnega v večje« oziroma iz molekule v celice ter naprej v tkiva.

Tretja raven: atomska (električno magnetni procesi)

Na tej ravni se odvija bio-električni proces elektromagnetnega valovanja, na katerega pa lahko vplivamo: z električnimi napravami, s pulzirajočim elektro-magnetnim poljem, z zvokom, s sevanjem … Skratka, z vsem, kar oddaja elektromagnetno valovanje.

Tukaj prehajamo na energijsko raven. Zanjo je značilno, da delujemo na tkivo z neko »vidno« oziroma zaznavno, lahko tudi fizično snovjo, učinek pa je energijski.

Načeloma lahko procese na tej ravni tudi merimo.

Četrta raven: kvantna (energijski procesi, na katere je možno vplivati / jih izbirati)

Na kvantne procese, ki se odvijajo na tej ravni, lahko vplivamo z zelo občutljivimi energijami. Na primer, s človeško zavestjo. Izražajo se kot misel (mentalna energijska oblika) ali kot občutek oziroma čustvo (čustvena energijska oblika).

Tu se delci »prekrivajo« oziroma menjajo prostor in obliko, kar pomeni, da sta njihova komunikacija in povezanost še večji in močnejši. Nekaj časa so lahko trdna snov, nekaj časa pa energija.

Torej na tej ravni ne delujemo več z nečem, kar bi lahko videli ali izmerili, učinek pa je izključno energijski. 

Peta raven: duhovna (energijski procesi nad ravnjo volje)

Tudi peta raven je v domeni energije. Tu najdemo višjo inteligenco, ki vodi procese (na primer, uravnava telesne funkcije), karmične kode, kolektivni spomin. To raven označujemo tudi s pojmi »Polje«, »Božanska matrika«, eter, akaša in podobno. Gre za stvari, ki niso stvar zavestne posameznikove odločitve oziroma jih ne moremo kar tako izbirati, kot lahko, na primer, na prejšnji ravni izberemo misli.

Za to raven je značilno, da je povsem povezana in nespremenljiva – obstaja le ena, skupna vsem, in je prisotna vedno ter povsod.

Povezava med ravnmi

Če pogledamo na razvoj telesnih procesov bomo ugotovili, da je navadno le prva, fizična raven bolj ali manj predvidljiva. Torej je le na fizični ravni jasno, kaj deluje na telo in kakšni bodo učinki. Pa še tukaj se zadeva lahko zaplete, ko se vključijo osebna prepričanja. Na primer, težko lahko razložimo hojo po vroči žerjavici ali sposobnost matere, ki premakne več kot tono težak avtomobil, da bi izpod njega rešila otroka.

Višje ko se dvigujemo po ravneh, večji vpliv ima energija. Na drugi, tretji in četrti ravni kraljujejo naša prepričanja, stališča, odločitve … To dokazuje placebo učinek in tudi različne dojemljivosti ljudi za energijske vplive; na primer, nekateri ljudje so močno dojemljivi za zemeljska sevanja ali za elektro-magnetno sevanje električnih naprav, drugi pa bistveno manj.

Ne gre zgolj za »odpornost na vplive« ali za »dober imunski sistem«, pač pa v veliki meri tudi za prepričanja. Celični biolog dr. Bruce Lipton, je v svoji knjigi »Biologija prepričanja« navedel primer fundamentalistične krščanske sekte, katere najbolj zagnani člani v dokaz, da jih Bog varuje, prostovoljno pijejo strihnin v smrtnih količinah. Ne samo, da preživijo, pač pa strup nima nikakršnega učinka na njihovo zdravje.

Nad vsem pa je vedno peta raven.

Prepletanje ravni ali kako se informacija širi

Ravni se medsebojno prepletajo, tako da včasih niti ne vemo, s katere ravni izhaja primarna informacija oziroma energija.

Pravzaprav ne moremo nikoli govoriti o delovanju posamične ravni na tkivo, saj vedno deluje kombinacija več ravni. Ves čas deluje peta raven in – vsaj na nezavedni ravni – tudi četrta, torej naš pogled na situacijo in prepričanja, povezana z njo.

Zato celo, ko kirurg operira tkivo, ne poteka proces samo na fizični ravni, pač pa so v procese celjenja vključene tri ravni:

• fizični poseg na tkivo (prva raven),
• naša mnenja, stališča, prepričanja … oziroma misli in čustva (četrta raven). Primer: Znane so placebo operacije, kjer so pacientu le zarezali v telo in ga zašili nazaj, pacient pa je doživel popolnoma enake zdravilne učinke kot tisti, ki so bili dejansko operirani*;
• inteligenca telesa, ki celi rane (peta raven).

Seveda lahko misli in čustva delujejo tudi destruktivno oziroma zavirajo zdravilni proces. Nazoren primer je poskus Jezusa, da bi zdravil v domači vasi. Povsod drugod je imel odlične rezultate, doma pa ni mogel pozdraviti nikogar – ker so ga ljudje poznali zgolj kot tesarjevega sina in niso verjeli v njegove zdravilne sposobnosti.

Vse to kaže, da se sprememba v celici odvija po načelu verižne reakcije. Z ene ravni se učinek prenaša na drugo in na koncu se lahko pokaže v spremenjenem delovanju celice oziroma v spremembi tkiva.

Vemo tudi, da se energija širi v obeh smereh, od prve navzgor in obratno. Na primer, če otipamo na telesu nek strdek, nas lahko postane strah. S tem skozi prvo raven aktiviramo višje ravni, ki nato vplivajo nazaj. Oziroma, skozi specifično prepričanje (četrta raven) povzročijo spremembo kemičnih reakcij ter posledično spremembo fizičnega tkiva.

Ključne ugotovitve

Ko sem raziskal in se prepričal o soodvisnosti ravni mi je postalo jasno, da je trebaverigo širjenja energije nekje prekiniti. Najprimernejše orodje za ta korak je trdno prepričanje.

Treba je najti takšno rešitev, da bo prepričanje v to tehniko omogočilo zdravilno bio-elektro-kemično reakcijo.

Formula za odločitev, na kateri ravni bomo delovali, je enostavna: delujmo s tiste ravni, v katero najbolj verjamemo. Na primer, če potrebujemo dokaz oziroma otipljiv in takojšen rezultat, izberimo prvo, drugo ali eventualno tretjo raven.

Nikoli ne pozabimo, da je ključna četrta raven. Zaupanje oziroma vera – ali pa nezaupanje in dvom – sta energiji četrte ravni. Velikokrat prav ta energija prevesi jeziček na tehtnici.

Najbolj učinkoviti pa bomo, če bomo delovali sinergijsko oziroma kombinirali vse ravni.

To sem storil tudi jaz. Potreboval sem nek dokaz, da so se začele stvari spreminjati. Zato sem za temeljno terapijo izbral razstrupljanje telesa in posebno prehrano, ki je temeljila na celični nahranitvi. (Teorija te terapije – imenuje se Gersonova terapija – pravi, da sta ključna vzroka za bolezen zastrupitev telesa oziroma nezmožnost razstrupitve ter celična podhranjenost. Ko telesu omogočimo to dvoje, se začnejo odvijati zdravilni procesi. To se mi je zdelo logično.)

Izbrani protokol je bil med drugim – ali pa predvsem – hrana za intelekt. Ker sem počel »nekaj konkretnega« in drugačnega kot dotlej, je um lažje sprejel dejstvo, da so se stvari začele premikati na bolje. Glede na to, da je imela ta tehnika tudi odlične reference oziroma veliko število ozdravitev pacientov z enako diagnozo, kot je bila moja, sem še lažje verjel, da počnem nekaj koristnega.

Moja stalna naloga je bila ohranjanje pozitivnih misli in čustev ter jasno izražanje močne volje do življenja.

Ko sem se odločil za to tehniko, sem takoj prenehal iskati ostale rešitve. Vse, o čemer sem želel brati ali razmišljati, je bila zgolj potrditev, da sem na pravi poti.

V kaj – in koliko – verjamemo?

Ne glede, za katero tehniko se odločimo, se ne bomo mogli izogniti delu na četrti ravni (misli in čustva).

To ni le moje mnenje, pač pa znanstveno dokazano dejstvo.

Enega izmed nedvoumnih dokazov je prispeval svetovno znani raziskovalec, predsednik nemškega združenja »Ljudje proti raku« in direktor »Centra za zdravljenje raka 3E« Lothar Hirneise. Raziskoval je primere rakavih pacientov, ki so preživeli. Zanimalo ga je, kaj so pri sebi spremenili, oziroma, kateri dejavnik je vplival na ozdravitev. Te dejavnike je sistematsko razdelil v tri skupine:

1. 1. Razstrupljanje: okoli 60% ljudi, ki je ozdravelo, je v fazi zdravljenja aktivno razstrupljalo svoje telo.
   2. Sprememba prehranskih navad: okoli 80% preživelih je spremenilo svoje prehranske navade.
   3. Energijski učinek oziroma zavedanje: 100% ozdravelih je spremenilo svoje življenjske navade.

Ne gre za statistiko, s čim se je nekdo pozdravil.

Ne gre niti (toliko) za tehniko oziroma načine, kako je posameznik izvajal protokole. Gre za vero v statistiko, vero v tehniko in vero v izvedbo protokola.

Ali na kratko, gre za vero.

*dr. Bruce Lipton v knjigi »Biologija prepričanja« navaja primer dr. Moseleya, ki je operiral artritična kolena. Paciente je razdelil v tri skupine. Prvi dve je operiral, tretji pa je izvedel placebo operacijo: pod narkozo je pacientu naredil tri standardne reze, nakar se je obnašal in govoril, kot da dejansko operira, a ni počel ničesar. Po štiridesetih minutah je rano zašil. Izboljšanje stanja pacientov v tej skupini je bilo enako kot v prvih dveh. »Moje veščine niso prinesle blagodejnih učinkov tem pacientom. Celoten pozitiven učinek operacije za osteoartritis kolena je bil placebo učinek,« je povedal. (Lipton, »Biologija prepričanja«, str. 111).

Članek je povzet po knjigi »Zdravje je v nas«, avtorjev Borisa Veneta in Nikola Grubiše.