3. del: Dihanje
V tretjem članku iz serije »Najboljše z delavnic Body Reset« predstavljamo enega od ključnih gradnikov, ki udeležencem že na prvem srečanju prinaša močan uvid v potencial dihanja.
Dihanje je življenje in brez vnašanja kisika v telo ter izdihovanja ogljikovega dioksida ne moremo zdržati več kot nekaj minut. Vendar nam dih ponuja še veliko več.
Izjemen potencial vdiha in izdiha
Z načrtnim izvajanjem posebnih vaj lahko dosežemo izjemne spremembe, ki lahko, poleg ohranjanja zdravja, mladostnosti in vitalnosti, tudi zelo hitro in neposredno vplivamo na počutje.
Mnogo udeležencev delavnice »Body Reset« opisuje, da so se skozi to vajo naučili priti v »stanje blaženosti«, močno povečali zalogo energije, se uspeli popolno umiriti, znižati ali celo odpraviti stres in podobno.
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni učinki posebne dihalne vaje, ki jo izvajamo na delavnici, potem pa sledi še vaja, ki jo boste lahko izpeljali tudi sami doma.
Enostavna dihalna tehnika, ki prinaša velike učinke
Glavni razlog, zakaj udeleženci doživljajo takšne rezultate, temelji na pravilnosti izvedbe. Pomembna je mentalna priprava, osredotočenost, odločitev za izvedbo (beri: predanost vaji, ne skakanje iz enega opravila v drugega) ter dosledno upoštevanje navodil.
Vaja temelji na globokem dihanju z občasnim zadrževanjem diha ter na zasičenju telesa s kisikom. Telesu dovedemo tudi do 3x več kisika kot v običajnih okoliščinah. Posledično poteka hitrejša razgradnja hranil, kar pospeši produkcijo molekul ATP (koencim oziroma molekula, ki se nahaja v vsaki celici in oskrbuje celico z energijo).
Telo se alkalizira – naraste pH krvi – in sčasoma se začne proizvajati adrenalin, ki deluje kot nekakšen iniciator oziroma spodbujevalec procesov. (Kasneje se stresni hormoni spustijo na nižjo raven in naučimo se jih nadzorovati.) Celice preplavimo s kisikom, aktivira se primitivno živčevje, možgani oziroma racionalno razmišljanje pa se odklopi. Ob tem navadno doživljamo zelo močne in globoke občutke povezanosti s svojim bistvom, telo pa nam preplavi nekakšno »energijsko valovanje«.
Posledično se zniža stres, izgine strah in občutimo večji mir. Pospešeno se proizvaja energija, izločati se začnejo strupi, sočasno pa tudi spodbudimo živčni, imunski in endokrini sistem, krvni obtok ter srce.
Odprejo se posebna, nova »vrata« in poti. Prek njih dostopamo do telesnih komandnih centrov, ki začnejo potem odrejati organom in sistemom nove ukaze. Ti ukazi direktno korigirajo procese oziroma vračajo tkiva, organe in sisteme v harmonijo. Ker nekateri ukazi dobesedno obidejo zavestni nadzor uma, so spremembe hitre, konkretne in dolgotrajne.
Skozi vpliv na endokrini sistem, ki nadzira hormone, lahko direktno vplivamo na počutje. Z dihanjem lahko tudi nadziramo stresni hormon, uravnavamo živčni sistem ter spreminjamo svoje notranje biokemično okolje. Poleg tega je dihanje tudi enostaven, hiter in predvsem zelo učinkovit način razstrupljanja.
Koristi pravilno izpeljane dihalne vaje nam prinašajo mnogo kratkoročnih in tudi dolgoročnih učinkov, kot so:
- večja odpornost na stres: v stresnih situacijah lahko uporabimo zavestno dihanje, s čimer prevzamemo nadzor nad telesom ozirom nismo pod vplivom adrenalina (primitivnega živčnega sistema);
- boljše psihofizične oziroma športne sposobnosti: do 10-20% boljša zmogljivost;
- dodatna proizvodnja hormonov sreče, ugodja, ljubezni (serotonin, dopamin, oksitocin);
- umiri se um;
- splošno in avtomatično bolj zavestno in globoko dihamo (več kisika v celicah);
- nadzor nad raznimi fiziološkimi procesi;
- večja umirjenost, kreativnost, sproščenost, zadovoljstvo, več idej;
- razbremeni se telo, srčni utrip se zmanjša;
- boljša prekrvavljenost telesa;
- ojačanje kardiovaskularnega sistema;
- ustvarjanje kisika »na zalogo«;
- zmanjšanje ali izničenje stresa oziroma strahu;
- izboljšanje spomina;
- alkaliziranje telesa;
- hitrejše okrevanje in regeneracija telesa;
- zmanjšanje vnetij;
- hujšanje;
- povezanost kognitivnega dela možganov (preko neokorteksa) s primitivnim živčnim sistemom (nadzor nad hormoni, stresom, strahom);
- nadzor nad endokrinim sistemom (hormoni): boljše počutje, optimizem, »antidepresiv«;
- ojačanje imunskega sistema;
- boljše spanje;
- večja kapaciteta pljuč;
- povečana življenjska moč in vitalnost;
- bolj uravnovešena termoregulacija: pozimi nas ne zebe, poleti brez problema prenašamo vročino.
Omenjeno potrjujejo tudi naše izkušnje. Zdaj, po več kot stotih udeležencih, lahko že zaznamo jasen vzorec učinka te vaje na izboljšanje telesnih funkcij.
Ena prvih »učenk«, ki se je naučila te tehnike, je bila naša olimpijka Brigita Langerholc. Njene povratne informacije imajo še posebno težo, saj je kot vrhunska športnica poznala domala vse najboljše tehnike za optimalno delovanja telesa, hitrejšo regeneracijo in izboljšanje atletskih funkcij. Polege tega tudi sama ves čas spremlja nove trende in pristope s tega področja, se izobražuje ter tehnike uvaja v prakso.
Po izvedbi omenjene dihalne vaje je napisala: »Ko mi je Boris prvič pokazal to posebno dihanje, sem bila do konca dneva v nekem stanju blaženosti, nepopisne sreče in zamaknjenosti. Energije pa za izvažat!
Konkretni učinek se je pokazal tudi pri športnih dejavnostih: z lahkoto sem pretekla nore distance, naslednji dan pa sem bila popolnoma brez utrujenosti ali bolečin v mišicah! Podoben napredek sem doživela tudi pri kolesarjenju.
Boris mi je pokazal tudi, kako najhitreje in najučinkoviteje izboljšati regeneracijo telesa (brez tablet, poživil, superhrane … in kakršnih koli nakupov) ter kako ohranjati telesno gibljivost v globoki starosti. To sta bili dve moji večni vprašanji, na kateri nisem mogla nikjer najti odgovorov.
Dobila sem tudi orodje, kako se v trenutku, nadzorovano in kadar koli se mi zahoče, spraviti v tisti občutek ´the zone´, ki ga poznamo vsi vrhunski športniki. Poleg tega lahko ves dan vzdržujem občutek hvaležnosti, ogromno se smejim, povečala se mi je ustvarjalnost in tudi odlično spim.
To so tehnike, ki jih nujno potrebujejo vsi ljudje … in milijarda evrov jih ne odtehta! ´Priceless´, bi rekla!«
Dihanje kot orodje za zasičenje telesa s kisikom, razstrupljanje in umiritev
To isto vajo, kot je bila predstavljena Brigiti, udeleženci delavnice »Body Reset« popolnoma usvojijo že na prvem srečanju, nakar jo samostojno izvajajo doma. Za pravilno izvedbo je potrebna prisotnost inštruktorja, zato ni primerno, da se je posameznik uči samostojno.
Kljub temu lahko sami doma izpeljete uvodno vajo, ki vam bo dala prav tako dobre učinke ter vas, v primeru morebitne udeležbe na delavnici »Body Reset«, zelo dobro pripravila na izvedbo omenjene vaje.
Uvodna vaja temelji na zavedanju, osredotočenosti in povezovanju z dihom. Ali na kratko, gre za zavestno dihanje; na preprosto osredotočanje pozornosti na vdih in izdih.
Ob dosledni izvedbi boste lahko deležni več različnih koristi:
- z zavestnim in globljim dihanjem boste v telo vnesli več kisika,
- telo boste razstrupili,
- umirili se boste,
- znižali boste stres,
- počutili se boste bolje,
- lahko boste celo vzpostavili globlje meditativno stanje
- in še več.
Vajo lahko izpeljete stoje ali celo v gibanju. Vendar se za prvič priporoča, da jo izvedete sede ali leže. Ne stremite za kakšnim posebnim »jogijskim položajem«, kajti predvsem vam mora biti udobno. (Če vam ni udobno, vam del pozornosti jemlje nelagodje oziroma vam pozornost uhaja v iskanje udobnega položaja – namesto, da bi se popolnoma osredotočili na vajo.)
Oči imate lahko odprte ali zaprte, vendar boste lažje ohranili pozornost, če jih zaprete. Po drugi strani pa lahko zaprte oči v vas spodbudijo sanjarjenje in nenadzorovan pretok misli. V iskanju nekakšne srednje poti je bila razvita tehnika pol odprtih oči. Lahko poskusite tudi to: zaprite oči in potem dvignite veke nekako do polovice.
Na začetku se boste lahko počutili neudobno, vendar ko se boste navadili, boste ugotovili, da vas ta očesni položaj dejansko kar dobro varuje pred obema motečima dejavnikoma, torej pred jemanjem pozornosti iz okolja in tudi pred tavanjem misli.
Največjo korist boste imeli od vaje, če si boste zanjo vzeli čas. To pomeni, da boste našli nek prostor, kjer vas drugi ne bodo motili, v prostoru pa karseda omejili morebitne moteče dejavnike. Torej, izklopili boste telefon in računalnik, zaprli okna in vrata, morda popili nekaj požirkov vode, poskrbeli, da imate prazen mehur in podobno.
Skratka, dobra priprava vodi k dobri izvedbi.
Ko boste vajo nekajkrat ponovili in vam bo nekako prišla v kri, pa jo boste lahko izvajali dobesedno kjer koli in v vseh mogočih okoliščinah. Še več, morda jo boste načrtno in zavestno izpeljali prav v stresnih razmerah, saj vam bo omogočala hitro umiritev, hitro sprostitev in razbremenitev.
Poskusite sami: dihalna vaja za hitro sprostitev
Vajo sestavljajo vdih, presledek, izdih in presledek. Začnete lahko takole: globoko vdihnite skozi nos (3 sekunde), zadržite dih (2 sekundi), počasi izdihnite skozi usta (4 sekunde), nakar zadržite to stanje brez dihanja (2 sekundi). Torej je ritem naslednji: celotni vdih traja skupaj 5 sekund (3 sekunde vdih in 2 sekundi odmor), izdih pa 6 (4 sekunde izdih in 2 sekundi odmor).
Najprej nekajkrat ponovite ta vzorec dihanja, da padete v ritem. Ker z globokim dihanjem v telo vnašate več kisika, vaja ne bo naporna; nasprotno, telo jo bo zelo hitro sprejelo, ker ne delujete proti telesnim procesom, temveč v njihovo dobro.
Ko boste nekaj časa dihali v omenjenem ritmu – na primer, vsaj minuto – poskusite še naslednjo stopnjo: dihanje brez štetja. Dihajte po občutku, tudi če vdihi, izdihi in pavze ne bodo točno take kot prej, ko ste jih šteli.
Če boste kombinirali obe stopnji, bo uspeh še toliko večji:
- V prvi fazi, ko ste šteli vdihe, izdihe in vmesni čas, ste preusmerili pozornost v eno stvar – v dihanje. S tem ste avtomatično odtegnili pozornost iz misli na stresne dogodke oziroma iz razmišljanja o mnogih stvareh. (Velikokrat nam misli nenadzorovano švigajo sem ter tja in zelo koristno jim je dati neko sidro – tako, kot smo jim tukaj dali štetje –, da se lahko osredotočijo samo na eno stvar.)
- V drugi fazi, ko ste spustili razmišljanje, pa ste lahko občutili večji mir oziroma nekakšen občutek »upočasnjenega časa« in sprostitve.
Če želite, lahko pri drugem delu vaje vnesete še en element: preusmeritev pozornosti v zaznavo dihanja. Prva prednost bo ta, da se vam ne bodo prikradle kakšne misli, kar se rado zgodi, če nekaj časa ne mislimo na nekaj konkretnega.
Naloga je zelo enostavna: le spremljajte pot zraka, ki vstopa in izstopa iz telesa. Začutite hladen občutek v nosnicah, ko potegnete zrak vase … spremljajte občutek naprej, ko zrak polzi skozi ustno votlino po sapniku navzdol … in začutite, kako se pljuča širijo, ko sveži zrak vstopi vanje.
Poskusite ne razmišljati o dihanju ali o čem drugem, temveč le odvezano spremljati ritmično pot diha. Naj vaša zavest potujte skupaj z njim. Prepustite se ritmu in fizični zaznavi učinka dihanja na telo.
Če nikakor ne morete izklopiti uma, ker želi biti ta ves čas aktiven, uporabite zvijačo: dajte mu nalogo. Vendar tako, da služi vam oziroma podpira vajo: odgovarja naj vam na trenutna vprašanja, na katere iščete odgovor.
Na primer, vprašajte se: »Kje zdajle čutim zrak v telesu? Ali je občutek v nosnicah bolj hladen ob vdihu kot ob vzdihu? Kakšni občutki so, ko zrak polzi iz nosu v usta in naprej? Ali lahko čutim, kako se mi polnijo pljuča? Ali lahko zelo natančno določim, kateri del pljuč se mi zapolnjuje ob vdihu in kako se potem skrči ob izdihu?«
S tem smo dosegli, da ne razmišljamo o drugih stvareh, razen o dihu, sočasno pa ima um nalogo. Zato ostale misli ne silijo v ospredje.
Pa še nasvet za zelo nemiren um. Včasih, ko zapremo oči, se nas poloti občutek, da smo nekako izgubili kontrolo (kar je tudi res, saj smo izključili enega najpomembnejših organov za nadzor okolice – vid). Um bo lahko uporabil vse zvijače, prek katerih nas bo želel prisiliti, da odpremo oči: postalo nam bo neudobno … lahko kar naenkrat postanemo žejni … sililo nas bo na vodo … um bodo preplavila različna vprašanja, ki bodo terjala nujen odgovor, v smislu, »Ali sem ugasnila štedilnik?«, »Ali ni ravnokar zazvonil telefon?«, Ali se mi samo zdi ali je nekdo odprl vhodna vrata?« in podobno.
V takih primerih je treba samo nekaj sekund vztrajati pri vaji in se ne predati tem vzgibom. Zelo hitro bodo odšli. Še hitreje bodo odšli, če jih boste vnaprej pričakovali. Torej, pred vajo ne boste pričakovali maksimalnega sodelovanja uma, temveč boste pripravljeni, da bo silil v ospredje skozi različne načine. In ko se bo potem pojavil kakšen vzgib, ga boste lahko zaznavali nekako s strani in vas ne bo posrkal vase. Zato se ne boste z njim povezali oziroma mu podlegli.
Eden izmed posebnih vzgibov, s katerim nas želi prisiliti, da bi odprli oči ter mu predali kontrolo – in na katerega težje vplivamo oziroma nas lahko spremlja čedalje močneje – je močna želja po občutku za čas.
Namreč, že kmalu po začetku izvajanja vaje bomo lahko začutili močno potrebo, da bi pogledali, koliko časa izvajamo vajo, oziroma, koliko je ura. Če nas med vajo nekoliko odnese, pa lahko zavlada že kar manjša panika; še posebej, če nas kmalu čaka še kakšno opravilo.
Omenjenega pritiska se lahko osvobodite na zelo enostaven način: izberite neko meditativno ali umirjeno glasbo – tudi klasična se zelo dobro obnese –, kjer skladba traja toliko časa, kolikor ga želite nameniti vaji. Na primer, če boste vajo izvajali pet minut, vključite glasbeno napravo in si predvajajte skladbo, ki traja pet minut. Tako boste ves čas vedeli, pri čem ste: dokler igra glasba, je vse v redu. Če vas morebiti odnese in glasbe ni več, ko se spet zaveste, pa boste odprli oči.
Seveda je priporočljivo, da vajo izvajate večkrat. Lahko jo tudi v različnih oblikah. Na primer, v službi samo sem ter tja nekajkrat globoko vdihnete in izdihnete, doma pa izpeljete daljšo in bolj poglobljeno različico.
Velika prednost vaje je tudi ta, da je ne morete izpeljati napačno in da zanjo ne potrebujete inštruktorja.
No, udeleženci delavnice »Body Reset« se naučijo še naslednjega koraka, kjer tako močno obogatijo telo s kisikom, da jim ni treba vdihniti celo nekaj minut. (Kar pa ni glavni namen; je le del procesa.) Prav to stanje potem »odpre vrata« za mnoge izjemne učinke, ki lahko sledijo.
Boris Vene in ekipa »Body Reset«
PS: Ena izmed velikih koristi, ki jo z delavnice prinesejo udeleženci, je zgled zdravega življenja, katerega potem širijo med družinske člane. Marsikdo se pohvali, kako je družina po novem »usekana na sokove«. Oziroma, kako je priprava hrane in sokov postal priljubljeni čas dneva, ko je družina zbrana ter združena v skupnem namenu, kar utrjuje družinske vezi ter poglablja medsebojne prijetne občutke.
No, včasih pa zgledi vlečejo tudi pri bolj individualnih izkušnjah. Dr. Mihael Deželak, udeleženec ene izmed delavnic – sicer velik mojster zadrževanja diha – (njegovo izjavo si lahko preberete na spletni strani čisto spodaj), je pred kratkim sporočil prisrčno novico. Svojega sedemletnega sina Matevža je zalotil, kako si s prsti tišči nos ter s štoparico v roki meri, koliko časa lahko zdrži brez dihanja. Vajo je izpeljal popolnoma sam, brez kakršne koli razlage o dihanju ali spodbude s strani staršev. Pohvalil se je, da je zadržal dih kar 40 sekund!
»Zgledi vlečejo«, je zaključil dr. Deželak.